Vas Breginj z okolico
Poleg apartmaja je velika Breginjska cerkev Sv. Nikolaja z znamenitim zvonikom, ki je postavljen poleg cerkve in je ena izmed redkih stavb ki so preživele potres leta 1976. Ohranjeno je staro vaško jedro »Ščirnov ograd«; v enem delu je muzejska zbirka na temo življenje in arhitektura Breginjskega kota. Na drugi strani vasi je vojaška zbirka lastnika Zdravka Marcola ter vojaška zbirka in zbirka ostalih starinskih eksponatov Mazora. V vasi je nekaj ohranjenih in obnovljenih pip in lijakov za vodo, ter veliko korito za napajanje živali in pranje perila. Na začetku poti proti Stolu in Muzcu lahko opazujete čudovite pregrade »špere« ki se vzpenjajo proti izviru reke Bele. Tudi sam izvir je zelo lep in vreden ogleda. Ob poti proti Stolu in Muzcu je lepo obnovljena Patrinova žaga na vodni pogon, ki je delovala pred potresom. Nad vasjo si lahko ogledate cerkvico sv. Marije snežne. Še nekoliko višje, na pobočju Stola, stoji tudi cerkvica Sv. Marjete. Zelo zanimiv je tudi izvir pod veliko skalo na pobočju Stola imenovan »Klatnica«, kamor so hodili otroci po vodo za kosce, ki so kosili na pobočju.
Breginj nekoč
Naselje Breginj je že zelo staro. Ustno izročilo pravi, da so se tukaj naselili nomadi, ki so pasli ovce. Imeli so preprosta bivališča, ki so jim pravili kazoni. Ta bivališča so bila prekrita z bukovim listjem. Kasneje so hiše zidali in jih pokrili s slamo. 104956V zgodovinskih knjigah se Breginj prvič omenja leta 1084. V 15. stoletju je že pod oblastjo Benečanov, 1521 pod oblastjo Avstrije, 1805 spet pod Italijo, 1813 znova pod Avstrijo, 1915 pa že tretjič pod Italijo, vse do konca 2. svetovne vojne, ko je prešla pod Jugoslavijo. Pod nobenim gospodarjem ni bilo blagostanja, ostajala je le revščina. Leta 1666 je prišlo do velikega požara, v katerem je pogorelo 24 hiš in cerkev. Do požara je prišlo zaradi konoplje, katero so Breginjci gojili in se je vnela. Po tem požaru so Breginjci vse hiše zidali iz kamna in jih pokrivali s korci. Vas je začela dobivati prepoznavno beneško podobo. Stari Breginj je bil zelo zanimiv. Zgrajen je bil kot strnjeno naselje, na bregu Bele. Dajal je mestni videz, hiše v polkrogu pa so povezovale sosede. Breginj so pred potresom razglasili za spomenik prve kategorije. Potres leta 1976 je stari Breginj skoraj popolnoma izbrisal. Ostale so samo tri hiše, kot spomin na biser slovensko-beneške arhitekture.
Biser slovensko-beneške arhitekture
Gornji del Staroselske doline je precej dvignjen nad dolino in na tem prostoru kot v nekakšnem terasastem amfiteatru leži vas Breginj. Za to vas je vse do potresa majavaško jedro breginj leta 1976 veljalo, da je značilna beneško – slovenska vas, strnjena v gosti gruči. Veljala je pravzaprav za biser edinstvene beneško – slovenske arhitekture. Imela je ovalen tloris s koncentrično speljanimi uličicami, landronami. Prevladovale so iz kamenja zidane hiše z lesenimi zunanjimi hodniki (ganki), stopnišči, balkoni (linde) na lesenih ali kamnitih stebrih pod velikimi napušči in “kmečkimi” freskami na pročeljih. Domačije so sestavljale skupine objektov v obliki nizov z zanimivimi podhodi in prehodi.
